Ma kakšne mame so to?

Ne morem si kaj, da me ne bi motilo. In niti najmanj, da bi to pisala v veri, da sem jaz popolna mati, toda, ko gledam te new age mamice se mi kar ježi koža. To so tako freemind oz. jebesemeni ženske, da me je prejšnjega dne nevem katera tanka nitka nevtikovanja obdržala v moji poslovni enoti in, da nisem stekla tja ven, kjer, ne pretiravam, se je otrok v vozičku cmeril vsaj 10 dolgih minut, medtem ko je njegova mlada fensi zrihtana mamica mirno čakala na blagajni, da trgovka vse poračuna. Na kar se ji je na vse vprašajoče oči, ki so jo z vseh kotov centra obtožujoče opazovale in seveda zgolj zato in ne zaradi zaskrbljenosti nad jokom, le zazdelo da bi bilo dobro, če bi se nagnila nad voziček, da pogleda zakaj presneti mulc na vse grlo tako dolgo zja. Meni se je med tem že paralo srce in v mislih sem se bojevala proti nameri, da kot superman poletim k detetu in ga rešim, toda nekako ne poznam dobro prava na tem področju, zato raje nisem reskirala postati obtožena zaradi ugrabitve. No, karkoli že sem jaz o tem razmišljala, kaj vidim v tistem trenutku, ko tale frajla seže z rokami v voziček. Otrok se je zakopan v miljon pajacev in dragih dekic na trebuhu ležeč takorekoč dušil v superultrazadnjiznamki trikolesnega vozička. Lasje so mi vstali in jezen pogled, ki jo je prebadal je iz mene kričal, naj ji ga že nekdo vzame, za vedno naj ji ga vzame jebenti. V tistem trenutku sem bila pripravljena postati mati Terezija in vse nebogljenčke tega sveta spraviti pod lastno okrilje. Kako nevem, toda tisti jok. Pa jaz res nisem idealna mati, ne peglam sproti, večkrat jeva zunaj, ker se mi ne da kuhat ipd., ampak moja hči ni nikdar bila prepuščena takemu joku, niti ob 2h ponoči, niti, če bi na račun mojega reagiranja naredila kilometersko kolono ali bi se sesul svet. Je pa res, da takrat nisem zgledala tako fajn kot tale mamica, da nisem imela tko zrihtane pričeske, da me je bilo po kilih pol manj, kar je v kombinaciji z trajnimi do brade velikimi podočnjaki prikazovalo moje obličje kot podobo nekoga, ki je ravnokar zapustil vojno taborišče. A moja hči ni nikdar jokala več kot nekaj sekund, niti takrat ko smo jo ob polnoči peljali na urgentni dovod kisika, ko je prvič dobila asmatični napad, ker je pediatrinja diagnosticirala kronični bronhitis, čeprav do takrat otrok ni bil nikdar bolan in ne samo da ni mogel imeti nobenega kroničnega obolenja ampak tudi vsi znaki otežkočenega dihanja so nakazovali na nekaj drugega, in ne niti takrat ni jokala 10 minut, ker smo v tem času hvala Bogu že dihali z masko. Ampak te mame imajo srečo, te mame najbrž nimajo asmatičnih otrok in te mame mirno opazujejo otroka, ko se pri -4 stopinjah, z golim hrbtom, gole glave in rok ob hitri cesti igra z odvezanim nikogršnjim psom in v tenko trenirko briše dolge sveče smrkljev nanizanih pod njegovim nosom. In jaz sploh nisem paničar, sem le, med drugim, medicinska sestra po izobrazbi. In ko se spomnim dečka, ki ga je zbil avto, ker mu je mamica dovolila samemu vožnjo po cesti ob domačem dvorišču ali pa deklice, ki ji je vaški pes iznakazil obraz, opečenega fanta, ki se je na skednju igral z vžiglicami, da niti ne pomislim na sestro, ki se ji je v nočni izmeni zaradi brezbrižnosti v lastnih izbljuvkih zadušil 6 mesečni dojenček ali na mamico, ki ji je dvoletnik odkorakal čez neograjen balkon v 3. nadstropju ali tiste, ki je nekaj mesečnega sina hranila z lešnikovo čokolado pa nihče ni zmogel pravočasno odstraniti lešnika iz otrokovega sapnika. Ne pravim, da nesreče niso možne in Bog ne daj ampak lahko se zgodijo v vsakem trenutku, kljub vsej pazljivosti, toda spodbujati jih, dražiti srečo, ne tega pa ne razumem. Torej, če delamo otroke, jih delajmo zato, da jim lahko nudimo normalen razvoj, varnost, dopustimo jim odrasti in konec koncev prevzamimo odgovornost, za katero smo se odločili v trenutku, ko smo jih spočeli.

In danes spet eden tam nekje joče, ravnokar, ko to pišem, verjetno so samo vetrovi ali pa še en razvajenček. Pa vseeno me ima, da bi pogledala zakaj taki kriki. O poglej ne bo treba, mamica si ga je vzela v naročje.

  • Share/Bookmark
 

Komentarji (3)

  1. princ 11.04.2009 ob 17:29

    hm, dvakrat napisano asmatični otrok… astmatični bi bilo pravilno (to sem napisal le zato, ker si po izobrazbi med.sestra in ker očitno veš več kot zdravnica).

  2. nora 15.04.2009 ob 13:25

    Uh ja, maš prav, napaka, blo napisano v afektu, prek telefončka, zlo pogovorno zlita misel, čeprav bi skoraj prisegla, da se pri sklanjanju oz. v pridevniški obliki t izpusti a sem se motila, v SSKJ piše tako kot praviš ti, torej asTmatik, asTmatičen itd. Se opravičujem. In kar se tiče vedeti več kot zdravniki ali pač biti pameten vedno in povsod naj ti povem, da to ni moj namen, le leta in leta opazujem ljudi imam pač tako službo, ki mi to omogoča, dopušča in je vse drugo kot zdravstvena panoga in zgleda da se je moj prag tolerance znižal in ta jok in jok, ki traja na blagajnah centra verjemi je krut, in tisti vijola obrazek tam na dnu prenatlačenega otroškega vozička me je zabolel. Samo to, nič drugega.

  3. princ 15.04.2009 ob 22:48

    po takem odgovoru pa izpadem kot legendarni surovež :) , kar seveda ni bil moj namen

Odgovori

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !