Nevem če se spodobi

Visok, suh, drugačen. Odet v črna oblačila, po pankersko zatlačene črne hlače v črne bulerje, črn plašč in potem ga zagledam med množico ljudi na trgu kako se elegantno povzpenja najprej na klop in potem na zid za njo, v rokah drži črn fotoaprat z velikim objektivom. Ko ga tako že nekaj časa opazujem, se zavem da je profesionalni fotograf. Kako usklajeno. Kako prilegajoč poklic. Popolnoma ustreza njegovi podobi, imidžu in sploh osebi kot taki.

Leto, dve ali tri je kar me enkrat ali dvakrat tedensko obišče v poslovni enoti kjer delam. Takrat je zelo vljuden, prijetno se smehlja in kar se da gentelmensko opravi nakup. Tudi drugače sva se že večkrat srečala s pogledom. Nevem zakaj, ampak vedno mi je bil zanimiv, čeravno je še mlad. Ocenjujem, da je nekje 6 do 7 let mlajši od mene. Mulc z načeli. Menda mi je zato od nekdaj pri srcu. Pač simpatičen.

Tistega dne pa sem pristopila k njemu, da ga poprosim za kak negativ potem ko bo vse poslikal. Čisto tako sem pristopila, brez slehrne misli, upajoč da mi bo naredil uslugo. Stal je na zidu, njegova kolena so bila v višini moje glave. Ko sem ga ogovorila se je sklonil in takrat se mi je zasvetil v popolnoma drugi luči, obraz mu je spet oddajal nasmešek, a gubice na njem in neka notranja utrujenost sta mi pričali da ne gre za istega mulca, pravzaprav da sploh ne gre za mulca. Odgovoril mi je mlad moški, nekdo ki živi dovolj dolgo da pozna skrivnosti, ki so povzročile da je v meni nekaj zaščemelo.

V mislih se mi slika njegova elegantna podoba in nek pregrešen firbc je razburkal moje čute. Tista črnina in eleganca, fotografiranje in še kaj me nekam umazano iritirajo. Ampak kaj če je res še mulc. Jst pa že fantaziram o usnju o ketnah in še čem. Pa ne da ga bom zdej kar naskočila, ampak ta njegova skrivnostnost tko dobro rajca.

  • Share/Bookmark
 

Komentarji (1)

  1. Robi 21.12.2008 ob 22:41

    Nič od tega ni res. Res je, da vas slikajo s fotoaparati, ki izgledajo kot najstrašnejši topovi iz duge svetovne vojne. Rezultati so vidni v medijih. Poželenje je v nas gledalcih vzbuja absurdno hrepenenje. Jaz sem v vlogi gledalca. Hrepenim po nečem, s komur je nekdo kontaktiral prek objektiva in še drugače. Tisti naj ve, da nosim Nike superge, izdelane v Vietnamu, podobne, kot je nosil Drnovšek ob koncu svoje poti, ampak on jih je nosil iz usmiljenja, jaz jih pa nosim, zato ker sem si jih izboril, spreobrnil narod, ker se tistih na jugu ni dalo. To je velika razlika. Raje pa bi videl, da bi bile superge narejene v Srbiji. Ampak to naj bi bil mišn inpsbl, he, kretenizatorji. V tistih neudobnih čizmih nene ne bote več vidli. Pa ne mi spet klanfat, da se zarečenega kruha največ poje, ko pa je jasno, da lahko napravite boljše, le če želite, zakaj bi nosil tiso sranje, ko je v njih vložene toliko energije, kot za udobne superge. Ne nasedaj jim, nočejo se poboljšati, to je to. Pa ne, a to boš pošo, ti si nor, že v naprej govorijo. Ja kaj, če pa se grejo igro, ki je absurd. Videl sem kopije, standardov ne udobravajo, se pač vicamo. Sam če globje pogledaš v kozarec, to ni več vic. Koliko žrtev je bilo v Vietnamu, zaradi tiste butaste vojne, za civiliziranje ljudi po NAŠIH standardih. Zelo pomembno je, po nAŠIH. Zakaj pa niso hoteli, da bi jih delali tam? Ko pa faking nihče noče več delat, ker je treba zasužnjevat. Mislim, da bi rade volje danes še kdo delal, pa ma pol fri, kot pa da skos klanfa polena. Ne, češ, mi pa delali ne bomo. Ampak vedi, da inteligenca tistih, ki so fizično aktivni glede uporabniških stvari, presega tiste, ki so samo izumljajo nove besede. Ampak potem pride drugačna vojna. Vojna v človeški mentaliteti. Ko “pamet” svobodno spusti, tistega ki fizično ustvarja,v češ naj dela, kar si želi. Ko pa ni tako, ko je tu še DENAR. HaHA. Božiček, HO, HO. Kdo pa je tisti, ki dela te podle predmete? Ma brez veze, zelo smo skregani, zakaj? Kdo ve?

    Pa saj ni važno. Važno je zdaj to, kaj naj bi tebe rajcalo, ampak vem, da to ni tisti. Res zanima te nekdo po njem. Zanima te tisti, ki ve. Zelo primitivno razmišljaš tam v tistih besedah, morda iz obupa, ne vem. Ja, saj res tisti z objektivi so resnični, podobni so nam. Ampak žal, še sami se sebe ne bodo prepoznali v titi, svoji primitivnosti. Tudi jaz sem po svoje primitiven, ampak tako nočem biti. Slikati zato, da bi bil bližje k tebi, v redu, ampak tistega nistega občudovanja nisi hotela dati meni. Vem, kakšna bi zmogla biti. Ampak ti si se dala za njega, za njegov mumet, morda si mislila name, češ, da bi me moje oko prestreglo. Ja prestreglo je. Prestreglo preveč. Namesto da se daš meni, je bolje iskat krivine. Da te najde nekdo, ki se te zasluži bolj kot jaz? Morda. Lahko spolno privlačiš, ampak on nikoli ne bo jaz. Zate bom zmeraj nekaj posebnega, kot ti za mene, če si sploh tista, ki bi naj sodila k meni!?

Odgovori

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !